0004.jpg
SlovenščinaEnglish (United Kingdom)
Začetek O Društvu
PDF Natisni E-pošta
O društvu
 
 
Društvo avtomatikov Slovenije (DAS) je leta 2014 praznovalo 25. letnico delovanja, kajti ustanovljeno je bilo leta 1989 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Ustanovni sestanek društva je bil v takratnem Laboratoriju za analogno-hibridno računanje in avtomatsko regulacijo pri prof. Francetu Bremšaku. Društvo se je od takrat dalje neprestano razvijalo in nadgrajevalo.

Hkrati s 25. letnico ustanovitve društva smo obeležili tudi 15 letnico organiziranja konference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, ki je pričela z delom leta 1999 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. V ta namen smo obnovili in dopolnili knjižico Kratek vpogled v zgodovino nastanka in dejavnost v obdobju od leta 1989 do leta 2005, ki jo je društvo izdalo leta 2005. Pri nastanku tega dela smo si pomagali z diplomsko nalogo z naslovom: Analiza o stanju avtomatizacije v Sloveniji, v kateri so zbrani dokumenti in dopolnjeno gradivo o dosedanjem delu Društva avtomatikov Slovenije.

 

1. Osnovni podatki o društvu

Društvo avtomatikov Slovenije je nepolitična, prostovoljna in strokovna organizacija občanov, ki se ukvarjajo z avtomatiko. V njej se lahko srečujejo, sodelujejo in delajo vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s problematiko avtomatizacije, informatizacije in robotizacije strojev, naprav, procesov, proizvodnje, itd., oziroma širše rečeno, tisti, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja tehničnih sistemov in procesov. Društvo ima svoj formalni sedež na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, Tržaška 25, 1000 Ljubljana. Delovni sedež društva pa je po dosedanji praksi organizacija, v kateri je zaposlen trenutni predsednik društva, to je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, kjer je zaposlen trenutni predsednik društva prof. dr. Nenad Muškinja.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa njegov predsednik. Glasilo društva je Elektrotehniški vestnik in revija Avtomatika, društvo pa ima tudi svojo domačo stran, ki služi informiranju javnosti in izmenjavi informacij med člani. Naslov domače strani društva je: http://www.drustvo-das.si.

Članstvo društva je v pogledu organizacij, iz katerih prihajajo posamezni člani, zelo heterogeno. Med člani najdemo strokovnjake, ki prihajajo iz različnih podjetij uporabnikov avtomatizacije, strokovnjake iz inženirskih podjetij, ki ponujajo storitve in opremo na tem področju, strokovnjake iz državne uprave in tudi raziskovalce in profesorje iz inštitutov ter univerz. Trenutno šteje društvo okrog 150 članov.

Društvo avtomatikov Slovenije je včlanjeno v Mednarodno federacijo za avtomatsko vodenje (International Federation of Automatic Control – IFAC). Združenje IFAC trenutno povezuje 49 držav članic.

 

2. Namen in naloge društva

Namen društva je povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s problematiko avtomatizacije in sorodnih dejavnosti, zato da bi skupaj uresničevali določene cilje in naloge. Najvažnejše naloge društva so:

  • prispevati k razvoju in napredku avtomatizacije kot znanstveno-tehnične discipline,
  • skrbeti za dvig strokovne ravni svojih članov,
  • stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomočjo različnih medijev in sredstev sodobnih komunikacij,
  • vzpodbujati vzgojo kadrov s področja avtomatike in sodelovati pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih programov,
  • vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, delovnih organizacij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah s področja avtomatike,
  • poglabljati sodelovanje med člani društva ter sodelovati z drugimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini,
  • vzpodbujati tehnično ustvarjalnost, izumiteljstvo, racionalizatorstvo, konstruktorstvo in raziskovalno dejavnost,
  • podpirati objavljanje strokovnih člankov in izdajanje strokovne in znanstvene literature s področja dejavnosti društva.


Zastavljene cilje in naloge društvo realizira na različne načine, kot npr.:

  • z mobilizacijo članov za dosego postavljenih ciljev in s koordinacijo njihovega dela,
  • z organizacijo strokovnih sestankov, predavanj, konferenc, posvetovanj, razprav, seminarjev, razstav in tečajev,
  • s stalnimi in občasnimi komisijami za proučevanje in reševanje strokovne problematike s področja avtomatike,
  • s sodelovanjem v akcijah, ki jih organizirajo sorodna društva,
  • s sodelovanjem s sponzorji, itd..

 

3. Nastanek društva

Ideja o ustanovitvi Društva avtomatikov Slovenije se je porodila leta 1987, ko je postalo jasno, da je vsako sodelovanje v mednarodnih zvezah, predvsem v IFAC-u možno le preko domače organizacije, ki je pa ni bilo. Postopek registracije društva je zahteval statut, programsko zasnovo, evidentiranje vodilnih funkcionarjev (predsednika in tajnika) mnenje SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva), zapisnik ustanovnega občnega zbora in overovljene podpise desetih ustanovitvenih članov. Statut in programsko zasnovo smo obravnavali na sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev Društva avtomatikov Slovenije, ki je bil 14. junija 1988 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo 27 bodočih članov, vodil pa ga je prof. dr. Drago Matko, ki je tudi pripravil osnutke zahtevanih dokumentov. Na sestanku smo potrdili osnutek statuta in programske zasnove ter evidentirali prof. Ludvika Gyergyeka za predsednika in prof. Draga Matka za tajnika. Vse tri dokumentacije smo naslednji dan poslali Republiški konferenci SZDL in jih prosili za njihovo stališče. RKSZDL je o naši vlogi razpravljala 15. septembra 1988 in izdelala pozitivni mnenje. Ker smo predvideli institucionalno povezavo v Elektrotehniško zvezo Slovenije, smo jih prosili za njihovo privolitev. Elektrotehniška zveza je na svoji seji 14.12.1988 dovolila vključitev Društva avtomatikov Slovenije. Ustanovni občni zbor društva je bil 12.1.1989. Uvodni poročili sta imela prof. Ludvik Gyergyek: »Razvoj avtomatike kot program Slovenije« in prof. Drago Matko: »Priprave na ustanovitev Društva avtomatikov Slovenije«. Za prvega predsednika je bil izvoljen prof. Gyergyek za tajnika pa prof. France Bremšak (kopijo prve skice znaka lahko vidite na sliki št. 1). Pri sodišču smo 17.1.1989 overili podpise ustanovnih članov in 20.1.1989 prosili Republiški sekretariat za notranje zadeve za vpis Društva v register. Le ta je 14.4.1989 izdal odločbo za vpis Društva avtomatikov Slovenije v register društva.
 

Kopija prve skice znaka DAS, ki ga je zasnoval prof. France Bremšak

 

4. Dosedanji vodilni člani društva

Dejavnost društva seveda stoji ali pa pade na ljudeh. Čeprav so pri aktivnostih društva v takšni ali drugačni obliki sodelovali številni člani, je prav, da izpostavimo tiste, ki so najbolj zaznamovali nastanek, dejavnost in razvoj društva. V tem smislu moramo na prvo mesto postaviti častne člane, ki so naziv častnega člana pridobili zaradi svojih zaslug za nastanek in utemeljitev področja avtomatike na slovenskem in za svoj prispevek k dejavnosti društva.

Društvo je trem članom podelilo naziv častni član, in sicer:

  • akademik prof. dr. Ludvik Gyergyek
  • prof. dr. France Bremšak
  • prof. dr. Dali Đonlagić

      Društvo je dvema članoma podelilo naziv zaslužni član, in sicer:

      • prof. dr. Peter Šega
      • prof. dr. Karel Jezernik

      Operacijska, vsebinska in operativna dejavnost pa v veliki meri sloni na članih Izvršnega in Nadzornega odbora društva. Delovanje društva je od ustanovitve naprej vodilo pet Izvršnih odborov in nadziralo pet Nadzornih odborov. Prav je, da naštejemo njihove člane.

       

      člani IO v prvem mandatu
      člani IO v drugem mandatu
      člani IO v tretjem mandatu
      Ludvik Gyergyek
      (predsednik)
      Drago Matko
      (predsednik)
      Karel Jezernik
      (predsednik)
      Karel Jezernik
      (podpredsednik)
      Boris Tovornik
      (podpredsednik)
      Stanko Strmčnik
      (podpredsednik)
      Drago Matko
      (tajnik)
      Sašo Blažič
      (tajnik)
      Boris Tovornik
      (tajnik)
      Peter Šega
      (blagajnik)
      Mario Zec
      (blagajnik)
      Nenad Muškinja
      (blagajnik)
      Alojz Hussu
      (član)
      Alojz Hussu
      (član)
      Rajko Svečko
      (član)
      Stanko Strmčnik (član)
      Žarko Čučej
      (član)
      Alojz Hussu
      (član)
      Boris Tovornik (član)
      Vlado Vrečko
      (član)
      Drago Matko
      (član)
      Mitja Nemanič (član)
      Janez Križman (član)
       
      Čedo Jakovljević (član)
       
       
      člani NO v prvem mandatu
      člani NO v drugem mandatu
      člani NO v tretjem mandatu
      France Bremšak
      Karel Jezernik
      Peter Šega
      Jože Pukl
      Peter Šega
      Jože Pukl
      Tomaž Slivnik
      Jože Pukl
      Peter Cafuta

       

      -----------------------------------------------------------------------

       

      člani IO v četrtem mandatu
      člani IO v petem mandatu
      člani IO v šestem mandatu
      Stanko Strmčnik
      (predsednik)
      Boris Tovornik
      (predsednik)
      Sašo Blažič
      (predsednik)
      Maja A. - Kunc
      (podpredsednik)
      Roman Kamnik
      (podpredsednik)
      Roman Kamnik
      (podpredsednik)
      Damir Vrančić
      (tajnik)
      Aleš Hace
      (tajnik)
      Gorazd Karer
      (tajnik)
      Sašo Blažič
      (blagajnik)
      Nenad Muškinja
      (blagajnik)
      Nenad Muškinja
      (blagajnik)
      Karel Jezernik
      (član)
      Andrej Rotovnik
      (član)
      Andrej Rotovnik
      (član)
      Boris Tovornik
      (član)
      Karel Jezernik
      (član)
      Igor Steiner
      (član)
      Nenad Muškinja (član)
      Sašo Blažič
      (član)
      Stanko Strmčnik
      (član)
      Miloš Pugelj
      (član)
      Igor Steiner
      (član)
      Boris Tovornik
      (član)
      Aleksander Polutnik (član)
      Stanko Strmčnik (član)
      Damir Vrančić
      (član)
      Roman Kamnik (član)
       
       
      člani NO v četrtem mandatu
      člani NO v petem mandatu
      člani NO v šestem mandatu
      Jože Pukl
      Drago Matko
      Drago Matko
      Peter Šega
      Peter Šega
      Karel Jezernik
      Drago Matko
      Jože Pukl
      Peter Šega

       

      -----------------------------------------------------------------------

       

      člani IO v sedmem mandatu
      člani IO v osmem mandatu
      člani IO v devetem mandatu
      Nenad Muškinja
      (predsednik)
       
      Giovanni Godena
      (podpredsednik)
       
       
      Božidar Bratina
      (tajnik)
       
      Milan Rotovnik
      (blagajnik)
       
       
      Sašo Blažič
      (član)
       
       
      Roman Kamnik
      (član)
       
       
      Gorazd Karer
      (član)
       
       
      Andrej Rotovnik
      (član)
       
       
      Dragan Selan
      (član)
       
       
       
       
       
      člani NO v sedmem mandatu
      člani NO v osmem mandatu
      člani NO v devetem mandatu
      Stanko Strmčnik
       
       
      Drago Matko
       
       
      Boris Tovornik
       
       

       

      5. Dejavnost društva

      Dejavnost društva izhaja iz njegovega namena in nalog, ki smo jih opredelili v uvodu. Z leti delovanja pa so se utrdile nekatere stalne aktivnosti, ki predstavljajo okostje delovanja društva in na nek način tudi označujejo njegovo identiteto. Med temi so najbolj pomembne organizacija strokovnih konferenc, strokovnih ekskurzij, predavanj, okroglih miz in drugih dogodkov, delo na slovarju strokovnih izrazov in pa seveda soorganizacija domačih in mednarodnih znanstvenih konferenc.


      6. Strokovne konference v Mariboru

      Tradicionalna konferenca Društva avtomatikov Slovenije z imenom »Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu (AIG)« je nastala kot odziv na potrebo, da se v slovenskem prostoru razvijejo aktivnosti, ki bi povezale in vzpodbudile komunikacijo med inženirji v malih in srednjih podjetjih, ki izvajajo projekt avtomatizacije, uporabniki, ki v svojo proizvodnjo uvajajo višjo stopnjo avtomatizacije in informatizacije ter raziskovalno sfero, za katero se je pričel kazati vse večji interes in potreba po sodelovanju. V slovenskem prostoru je bila že dolgo prisotna potreba po večjem strokovnem in partnerskem sodelovanju, ki temelji na razvojnem in raziskovalnem delu. Posebno to velja za podjetja, ki so se v preteklosti in v času tranzicije razvila iz malih zastopstev tujih dobaviteljev v gospodarske subjekte, sposobne prevzemati velike in odgovorne projekte. Ta podjetja so po eni strani čutila potrebo po povezovanju z raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami, po drugi strani pa po okrepitvi pretoka informacij med njimi samimi in podjetji uporabniki avtomatizacije. Žal pa v tistem času pravih mehanizmov za povezovanje ni bilo. Ideja o organiziranju strokovne konference avtomatikov je zaradi tega imela namen vzpostaviti strokovne in osebne kontakte vseh, ki se v Sloveniji ukvarjajo z avtomatizacijo in informatizacijo gospodarskih in proizvodnih sistemov in s tem vzpodbuditi pretok informacij in znanja.

       

      image005

      Slika 2: Nagovor predsednika DAS dr. Borisa Tovornika na otvoritvi Strokovne konference v Mariboru

       

      Cilj konference je predstaviti stanje na področju avtomatizacije v slovenski industriji in gospodarstvu ter sprožiti razprave o tej problematiki. Pokaže naj kakšni so svetovni trendi in kako tem trendom v Sloveniji sledimo. Poudarek je na prispevkih, ki jih prezentirajo avtorji iz gospodarstva na temo industrijske aplikacije ter na temah, ki so vezane na prenos znanja v industrijsko okolje. Prednost pri prezentaciji referatov in njihovi objavi v zborniku imajo prispevki, ki izhajajo iz podjetij, zato ima konferenca izrazito strokovni značaj. S konferenco tudi vzpodbujamo avtorje iz gospodarstva k pisanju strokovnih člankov in objavljanju rezultatov svojega dela, s čim se zagotavlja horizontalni pretok znanja med podjetji.

       

      image006

      Slika 3: Del programa na konferenci, kjer potekajo predstavitve podjetij, razprave o aktualnih problemih avtomatike, predstavitve novih tehnologij v avtomatiki

       

       

      Prva konferenca je bila organizirana aprila 1999 na pobudo takratnega predsednika društva prof. dr. Karla Jezernika. Do sedaj je bilo organiziranih 5 konferenc, in sicer:

      • leta 1999 s tremi uvodnimi predavanji in 49 referati predstavljenimi v osmih sekcijah,
      • leta 2001 s štirimi uvodnimi predavanji in 62 referati predstavljenimi v osmih sekcijah ter dodatni poster sekciji,
      • leta 2003 s tremi uvodnimi predavanji in 56 referati predstavljenimi v osmih sekcijah ter 11 študijskih referatov v posebni študentski sekciji,
      • leta 2005 s šestimi uvodnimi predavanji in 60 referati predstavljenimi v šestih sekcijah in 10 študijskih referatov v posebni študentski sekciji,
      • leta 2007 s sedmimi uvodnimi predavanji in 44 referati predstavljenimi v štirih sekcijah in 12 študijskih referatov v posebni študijski sekciji.

      Konference se udeleži do 170 udeležencev iz različnih slovenskih podjetij, univerz in inštitutov. Zaključi se z okroglo mizo o aktualni problematiki na področju avtomatizacije v Sloveniji in v svetu. Vzporedno s potekom predavanj je sponzorjem konference omogočena razstava in demonstracija svojega dela, kar daje dogajanju dodatno težo in pomen.

       

      image008

      Slika 4: Razstava in demonstracija tehnologije podjetja, ki je prisotno na konferenci

       

      Vloga društva je skrb za razvoj stroke ter skrb za vzgojo in izobraževanje mladega rodu avtomatikov. Da bi pomagali vzpostaviti kontakt med študenti avtomatike in njihovimi potencialnimi delodajalci, smo v program konference vključili študentsko sekcijo, kjer študenti avtomatike iz obeh slovenskih fakultet za elektrotehniko, v obliki študentskih referatov, predstavijo svoja dela, rezultate študentskega raziskovanja, seminarjev in diplom. Z ozirom na to, da so na konferenci prisotni ljudje iz industrije in študenti ter profesorji iz fakultet, smo na konferenci vpeljali borzo kadrov. Na njej podjetja predstavijo študentom in tistim, ki iščejo službo svoje podjetje, vizijo in potrebe po kadrih. Študenti imajo priložnost iz prve roke slišati, kaj vodilni ljudje iz gospodarstva od inženirjev pričakujejo in kaj jim nudijo. Višek družabnega življenja na konferenci je konferenčna večerja, na kateri v prijetnem vzdušju podelimo priznanja in zahvale najbolj prizadevnim partnerjem ter razglasimo in nagradimo najboljši študentski prispevek.

      image010

      Slika 5: Predstavitev podjetja študentom, ki se udeležijo konference

       

      7. Strokovne ekskurzije

      Strokovne ekskurzije so pomemben del aktivnosti društva. V prvi vrsti so namenjene seznanjanju članov društva s stanjem avtomatizacije in informatizacije v slovenskih podjetjih ter medsebojnem spoznavanju članov društva iz različnih območij Slovenije. Osrednji del ekskurzij so zato ogledi podjetij in tovarn, običajno pa jih povežemo tudi z organizacijo občnega zbora, izvedbo predstavitev sponzorjev pa tudi z različnimi predavanji.

      Prva strokovna ekskurzija, ki jo je pripravilo Društvo avtomatikov Slovenije, je bila strokovna ekskurzija v Center vodenja Dravskih elektrarn dne 13.5.1992. Predstavniki Centra vodenja so nam podrobno prikazali sisteme vodenja in razložili organizacijo vodenja tega pomembnega dela elektroenergetskega sistema Slovenije.

       

      image012

      Slika 6: Strokovna ekskurzija na ogledu delovanja NEK, dne 17.11.2006

       

      Druge pomembne strokovne ekskurzije v okviru Društva avtomatikov Slovenije so bile:

      • 14.5.1998 je bila organizirana strokovna ekskurzija, ki je vključevala ogled tovarne Krka in tovarne Danfoss v Novem mestu,
      • 17.1.2000 je bila organizirana strokovna ekskurzija v Tovarno sladkorja Ormož, kjer so si člani društva ogledali avtomatizirano linijo Tovarne sladkorja Ormož,
      • 10.11.2000 je bila organizirana strokovna ekskurzija in občni zbor DAS v tehničnem muzeju Bistra pri Vrhniki, pod pokroviteljstvom podjetja LikoPris iz Vrhnike,
      • 23.11.2001 je bila organizirana strokovna ekskurzija in občni zbor DAS v Velenju, kjer je bil organiziran ogled Srednješolskega centra Velenje in obisk rudarskega muzeja v Velenju, pod okriljem podjetja MIEL iz Velenja,
      • 29.11.2002 je bila organizirana strokovna ekskurzija in občni zbor DAS v Idriji, ki je vključevala ogled dveh velikih idrijskih podjetij Kolektor in Synatec Elektronika ter ogled muzeja rudnika živega srebra,
      • 21.11.2003 je bila organizirana strokovna ekskurzija in občni zbor DAS v Anhovem in Novi Gorici, kjer so si člani društva ogledali cementarno Salonit v Anhovem, podjetje GOAP (pokrovitelj ekskurzije) v Novi Gorici ter predstavitev tehnološke mreže »Tehnologija vodenja procesov«,
      • 19.11.2004 je strokovna ekskurzija potekala v Ljubljani in Mengšu, kjer je potekal ogled dejavnosti podjetja INEA d.o.o. in Metronik d.o.o., sledil je obisk Železniškega muzeja v Ljubljani ter ogled proizvodnje in sistemov avtomatizacije v tovarni LEK v Mengšu,
      • 20.11.2005 je potekala strokovna ekskurzija in občni zbor DAS v Kopru in Sečovljah, kjer je potekal ogled tovarne CIMOS v Kopru, na koncu pa so si člani strokovne ekskurzije ogledali še eni izmed znamenitosti Slovenije, in sicer soline v Sečovljah,
      • 17.11.2006 je bila organizirana strokovna ekskurzija in občni zbor DAS v Krškem, kje je bila organizirana predstavitev Nuklearne elektrarne Krško, vključevala je prav tako ogled zbirk v galeriji Božidarja Jakca,
      • 23.11.2007 je bila organizirana strokovna ekskurzija in občni zbor DAS v Slovenski Bistrici, kjer so si člani društva pod pokroviteljstvom podjetja IMPOL d.d. in ATES d.o.o. ogledali avtomatizirano proizvodnjo obdelave aluminija (valjarno, cevarno in profilarno) v tovarni IMPOL.
      • 14.11.2008 je bil Občni zbor društva in strokovna ekskurzija v Moravskih toplicah z ogledom Term 3000 in Plečnikove cerkve v Bogojini.
      • 20.11.2009 je bil Občni zbor društva in strokovna ekskurzija v podjetje Acroni in skupine SIJ, Jesenice.
      • 19.11.2010 je bil Občni zbor društva in strokovna ekskurzija v podjetje TALUM, Kidričevo.
      • 2.12.2011 je bil Občni zbor društva in strokovna ekskurzija v podjetje Krka v Novem mestu in sicer ogleda obrata NOTOL.
      • 23.11.2012 je bil Občni zbor društva in strokovna ekskurzija v podjetje TAB iz Mežice, sledil pa je ogled turističnega rudnika in muzeja Podzemlje Pece.
      • 22.11.2013 je bil Občni zbor društva in strokovna ekskurzija v podjetje Iskraemeco, Kranj in Domel, Železniki.
      • 28.11.2014 je bil Občni zbor društva in strokovna ekskurzija v podjetje Pipistrel iz Ajdovščine.

      image014
      Slika 7: Strokovna ekskurzija na ogledu obratovanja v tovarni IMPOL, dne 23.11.2007

       

      8. Predavanja in okrogle mize ter soorganiziranje drugih dogodkov

      Društvo je bilo precej aktivno tudi na področju organizacije različnih predavanj, organizacije okroglih miz in soorganizacije drugih dogodkov.

      Organizacija predavanj je bila pomemben del aktivnosti društva predvsem v prvih letih po ustanovitvi in tudi kasneje. S predavanji smo želeli predvsem razširjati najnovejša strokovna in znanstvena spoznanja s področja avtomatike med članstvom. V tem smislu je bil poudarek pri izbiri predavateljev predvsem na mladih doktorjih znanosti, ki so predstavili svoje dosežke v okviru doktorskega dela. Po drugi strani pa smo k predavanjem pritegnili tudi veliko število tujih strokovnjakov, večinoma profesorjev oziroma znanstvenikov, ki so bili na daljših ali krajših obiskih na univerzah ali institutih v Sloveniji. Do sedaj je društvo organiziralo več kot 20 različnih predavanj domačih in tujih predavateljev, ki so bili večinoma izvedena v Ljubljani in Mariboru.

      Z željo, da društvo čim več prispeva k usmerjanju razvoja na različnih področjih dejavnosti, ki se dotikajo strokovnega področja društva, je bilo precej aktivno tudi pri organizaciji okroglih miz. Tudi ta aktivnost je bila bolj izrazita v začetnih letih delovanja društva, ko se je društvo še uveljavljalo in je želelo opozoriti na določeno problematiko. Do sedaj smo organizirali 5 okroglih miz, in sicer:

       

      1. Okrogla miza na temo »Zmanjšanje razkoraka med teorijo in prakso v avtomatiki«, 19. junija 1989 na FE v Ljubljani.
      2. Okrogla miza na temo »Problemi izobraževanja avtomatikov«, 17. maja 1990.
      3. Okrogla miza na temo »Kaj je s trgom domačega znanja«, 29. septembra 1992 v Portorožu.
      4. Okrogla miza na temo »Perspektive znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela«, v Portorožu 1993.
      5. Okrogla miza na temo »Kako izboljšati povezanost akademske in industrijske razvojno-raziskovalne dejavnosti«, 20. septembra 1996 v Portorožu.
      6. Okrogla miza na temo »Kako povezati študente z gospodarstvom« je bila na sejmu IFAM v Celju 31. 1. 2008, kjer se je društvo predstavilo s samostojno razstavo.

      Društvo je bilo zelo aktivno tudi pri organizaciji drugih dogodkov. Tukaj moramo na prvem mestu omeniti organizacijo mednarodnih konferenc pod pokroviteljstvom IFAC. Poleg teh konferenc in tradicionalne bienalne AIG konference pa smo soorganizirali tudi simpozij »Komunikacija v sistemih za avtomatizacijo« od 17. do 18. oktobra 1990 na TF Maribor, VTO ERI, z Društvom kemijskih tehnologov sodelovali pri organizaciji posvetovanja »Vodenje kemijskih procesov« od 8. do 9. oktobra 1991 TF Maribor, tradicionalno pa sodelujemo pri organiziranju Elektrotehniške Računalniške Konference ERK v Portorožu vsako leto od leta 1992 dalje.

      Od leta 2000 naprej je sponzor robotskih tekmovanj RoboT in Robosled, ki jih za osnovnošolce in srednješolce iz vse Slovenije, organizira FERI Maribor.

       

      9. Slovar strokovnih izrazov

      Ideja o slovarju s področja avtomatike ima precej dolgo zgodovino in je pravzaprav še starejša od društva samega. Pripisujemo jo mag. Petru Šegi, ki je pričel z zbiranjem izrazov po vzoru IFAC-ovega slovarja. Z ustanovitvijo društva pa je postal njegova stalna in vedno nekoliko obrobna aktivnost. Leta 2002, v času, ko so imeli iniciativo v rokah Mariborčani, je dr. Nenad Muškinja poskrbel, da se je slovar v elektronski obliki znašel na spletni strani društva (direktna povezava: http://msc.fe.uni-lj.si/slovar/slovar.asp). Ko je krmilo prešlo v roke prof. dr. Stanka Strmčnika, pa smo pričeli z iniciativo prenove in dopolnjevanja in sicer smo se odločili, da se zadeve lotimo postopno. Leta 2003 smo člane društva spodbudili k sodelovanju s knjižico SPLOŠNI POJMI VODENJA SISTEMOV, ki je izšla v papirni obliki. Leto kasneje pa so slovarček dopolnili robotiki pod vodstvom prof. dr. Tadeja Bajda. Ob vsakoletnem srečanju smo knjižico z naslovom ROBOTIKA razdelili udeležencem tradicionalne ekskurzije in dopolnili tudi elektronsko različico. Takoj je sledil odziv z dopolnitvijo slovarja z nemškimi izrazi, ki so v prvotni obliki manjkali. Pri prevodu sta se trudila dr. Peter Cafuta in dr. Miran Rodič.

      Zasnova slovarja je sestavljena iz naslednjih poglavij:

      • Splošni pojmi vodenja sistemov
      • Načini delovanja
      • Členi sistemov vodenja
      • Spremenljivke, signali, območja
      • Modeliranje in simulacija
      • Teoretične osnove vodenja
      • Moderni algoritmi in metode vodenja
      • Robotika
      • Gradniki sistemov vodenja
      • Optimizacija in načrtovanje

      10. Društvo in IFAC

      Slovenija in slovenski strokovnjaki so bili posredno praktično vključeni v delovanje IFAC še v okvirju bivše Jugoslavije, saj je bila Jugoslavija že od vsega začetka članica te mednarodne organizacije in sicer preko Združenja za elektrotehniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehniko – ETAN. Po razpadu Jugoslavije pa je Slovenija preko Društva avtomatikov Slovenije zaprosila za članstvo v tej mednarodni organizaciji. Aktivnosti v tej smeri so se pričele že v začetku leta 1992, formalno pa je bilo Društvo avtomatikov Slovenije sprejeto kot »IFAC National Member Organization« na Svetu IFAC dne 17. junija 1993 v Sydneyu.

      Do sedaj so bili pod pokroviteljstvom IFAC in v soorganizaciji DAS v Sloveniji organizirani trije dogodki, in sicer:

      • IFAC/IMACS International Workshop on Artificial Intelligence in Real-Time Control (AIRTC 1995) leta 1995 na Bledu z udeležbo okrog 75 znanstvenikov,
      • IFAC Symposium Automated Systems Based on Human Skill (ASBoHS 1997) leta 1997 v Gozdu Martuljku pri Kranjski gori z udeležbo okrog 100 znanstvenikov,
      • IFAC WorkShop Intelligent Assembly and Disassembly (IAD 1998) leta 1998 na Bledu z udeležbo okrog 60 znanstvenikov.

      11. Slovenski predstavniki v IFAC-u

      Slovenski strokovnjaki na področju avtomatskega vodenja so se v aktivnosti IFAC vključevali predvsem preko članstva v različnih tehničnih komitejih. V tem okviru so imeli po eni strani ključno vlogo pri organizaciji že omenjenih znanstvenih srečanj v Sloveniji, po drugi strani pa tudi pri organizaciji znanstvenih srečanj v drugih državah, ki jih je pripravljal posamezni tehnični komite. V preteklih letih je imela Slovenija predstavnike v naslednjih tehničnih komitejih:

      • TC 3.1. Computers for Control: Matjaž Colnarič in Gašper Mušič,
      • TC 3.2. Computational Intelligence in Control: Igor Škrjanc in Juš Kocijan,
      • TC 4.2. Mehatronic Systems: Aleš Hace,
      • TC 5.1. Manufacturing and Plant Control: Dragica Noe,
      • TC 6.4. Fault Detection, Supervision&Safety of Techn. Processes – SAVEPROCESS: Đani Juričić,
      • TC 8.2. Biological and Medical Systems: Aleš Belič,
      • TC 9.4. Control Education: Maja Atanasijević-Kunc in Andreja Rojko.

      Na kongresu IFAC v Seulu 2008 je bil Matjaž Colnarič iz FERI Maribor, imenovan za predsednika Koordinacijskega odbora št.3 Computers, Congnition and Communication, kar je veliko priznanje društvu in prof. Colnariču.

      Poleg sodelovanja v tehničnih komitejih, ki je predvsem vezano na strokovno oziroma znanstveno delo, ima Slovenija po formalni plati tudi svojega predstavnika v Skupščini IFAC-a. V preteklem obdobju so bili naši predstavniki kar predsedniki našega društva, in sicer:

      slovenski predstavnik IFAC-a
      oz. predsednik DAS-a
      obdobje
      prof. dr. Drago Matko
      1993 – 1998
      prof. dr. Karel Jezernik
      1998 – 2002
      prof. dr. Stanko Strmičnik
      2002 – 2007
      prof. dr. Boris Tovornik
      2007 – 2010
      prof. dr. Sašo Blažič
      2010 - 2014
      prof. dr. Nenad Muškinja
      2014 dalje

       

       predsedniki

      Slika 8: Fotografija predsednikov DAS na konferenci AIG'15
      Z leve proti desni: Drago Matko, Karel Jezernik, Stanko Strmičnik, Boris Tovornik, Sašo Blažič in Nenad Muškinja.